Like this:

V novemberskem Glasniku,  je bilo možno v sredinski prilogi zaslediti, poziv na javno dražbo, kjer občina prodaja svoje stvarno premoženje. Pri premičninah se je odločila, da ne potrebuje več svojega Toyotinega kombija, deset let starega fotokopirnega stroja, ki ga ponuja za vsega 100 € in pa nekaj strežniških omar, ki ne izpolnjujejo več svojih zahtev. No, tu bi se človek strinjal, da je te stvari vredno prodati, četudi bi, fotokopirni stroj, zlahka še nekaj časa uporabljalo kakšno društvo ali krajevna skupnost.

Bolj v oči pa bode prodaja nepremičnin. Gre za tri, po županovem mnenju neatraktrivna, zazidljiva zemljišča. Pa si jih poglejmo.

Prva je 560 m² velika parcela (parc. št. 145/1, ZK vložek št. 2131, k.o. Lanišče), ki leži v SV delu naselja Škofljica, neposredno ob Šmarski cesti, nasproti picerije Ona. Na tem območju je dovoljeno graditi eno in dvostanovanjske objekte, izhodiščna cena nepremičnine  je 84.000,00 €.

Druga nepremičnina je velikosti 531 m² (parc. št. 2061/375, ZK vložek št. 2131, k.o. Rudnik), ki je umeščena v južni del naselja stanovanjskih hiš ob cesti pod Strahom v območju Babne Gorice. Izklicna cena zanjo pa je 59.000,00 €. Tudi tu je dovoljena gradnja eno in dvostanovanjskih stavb.

Tretja pa je 313 m² velika parcela, za katero je postavljena cena 32.500,00 €. Leži na selitvenem območju Škofljice in tudi na njej je predvidena zidava eno in dvostanovanjskih objektov.

Kot sem že omenil, je na moje vprašanje o smotrnosti prodaje teh parcel, na zadnji seji občinskega sveta, župan kot edini razlog navedel neatraktivnost teh zemljišč, katerih občina ne potrebuje. Ob tem je še predlagal, da bi si bilo vredno, za ustvarjanje lastnega mnenja, te parcele ogledati.

In res sem si jih ogledal. Ugotovil sem, da te parcele niso tako neprivlačne in nekvalitetne, kot se jih prikazuje. Sam že v osnovi nasprotujem prodaji kakršnekoli občinske nepremičnine, katere bomo v zelo kratkem času še krvavo potrebovali. Upoštevati je potrebno dejstvo, da v tem času recesije ni najpametneje prodajati zemljišč, saj so jim cene močno padle. Prav tako pa je potrebno upoštevati tudi to, da je občinski proračun do polovice nerealiziran in trenutno nismo v finančnih težavah.

Ker sem zaključil z vprašanjem lahko nadaljujem z odgovorom. Kaj bi bilo smotrno s temi nepremičninami storiti? Možnosti je več. Z vidika dobrega gospodarja, bi jih bilo vredno prihraniti za menjavo zemljišč. Če se bodo v naši občini res oblikovala občinska, krajevna ali vaška središča, bo potrebno pridobiti kar nekaj zemljišč, ki trenutno niso v občinski lasti. Tu bi bilo zelo smotrno imeti  dovolj enakovrednih zemljišč za predvideno menjavo. Če bi želeli te nepremičnine oplemenititi, bi jih bilo vredno zamenjati za nezazidljiva zemljišča in jih, ob poprejšnji analizi in soglasju stroke, pri izdelavi občinskega prostorskega načrta prekategorizirati v zazidljiva. Vem za občana, ki bi svojo 10.000 m² veliko nezazidljivo posest z veseljem zamenjal za veliko manjšo, zazidljivo. Seveda je možnosti še veliko.

Parcelo nasproti picerije Ona, ki leži tik ob Šmarski cesti, bi bilo modro nameniti, recimo za gradnjo turistično – športno informativne pisarne, kjer bi obiskovalec lahko prejel vse informacije o turistično športni ponudbi v naši občini. Za ta namen, pa je ta lokacija vseprej kot neatraktivna, saj leži v samem centru občine in je zaradi bližine glavne ulice dobro dostopna.

Ali pa 560 m² velika parcela na Lavrici. Zaradi opremljenosti in njene lege, bi na njej lahko zgradili varno hišo, za vse tiste ženske, ki preživljajo nasilje v družini. Ker verjamem, da bi to humano dejanje naletelo na nasprotnike, bi si kot alternativo lahko na tem mestu, po vzoru občine Ig, omislili informacijsko pisarno krajinskega parka Barje. Tu bi lahko pri oblikovanju trajnostnega razvoja parka sodelovale in se izobraževale različne interesne skupine in lokalno prebivalstvo. Že samo dejstvo, da parcela leži praktično na območju Barja, govori v prid smotrnosti te možnosti.

Kot sem že napisal, možnosti je več in med njimi je prodaja teh zemljišč zagotovo najslabša. Kljub temu, da v občinskem svetu odločamo o nakupu in menjavi zemljišč, lahko župan brez soglasja svetnikov zemljišče odtuji. To pa bi bilo brez dvoma potrebno spremeniti.

Še vedno pa premlevam in premišljujem o pravih razlogih za prodajo teh nepremičnin. Vse bolj se mi dozdeva, da je 10. točka te objave, ki pravi, da si župan občine Škofljica pridrži pravico, da lahko ustavi postopek vse do sklenitve pogodbe, brez obrazložitve in brez odškodninskih obveznosti, pravi ključ do odgovora. Ja, v tej točki, bi dobro obveščeni  lahko zaznali pravi vzrok prodaje. Samo želim si lahko, da se moja slutnja ne bo uresničila. Da ima katero od zemljišč že vnaprej znanega lastnika.